Montessori program

 Opazovanje

Montessori pristop temelji na opazovanju in na medvrstniškem učenju, zato so skupine heterogene. Otrok opazuje druge otroke in se uči od njih. 

Individualni kurikulum

Vzgojitelj opazuje otroka. Ponudi in pokaže mu material, ki mu prinaša nov izziv. Naloga odraslega je, da pripravi okolje na tako, da bo otrok lahko samostojen. Vsaka pomoč, ki jo otrok ne potrebuje, mu škoduje. Iz tega izhaja tudi znana misel Marie Montessori:'' Pomagaj mi, da naredim sam.''

Red

Otroci potrebujejo ustaljen dnevni red, rutino. Pomemben pa je tudi red v igralnici; vsaka stvar ima točno določeno mesto. To prihrani moči otroku pri iskanju, saj točno ve, kje najti želeno stvar.

Otroku daje red občutek varnosti. 

Občutljiva obdobja

Maria Montessori je opazila pri otrocih občutljiva obdobja. Občutljivo obdobje za red traja od rojstva do tretjega leta starosti in je najbolj intenzivno pri dveh letih. Poznamo še občutljiva obdobja za jezik, gibanje, odvajanje od plenic idr. Občutljiva obdobja prepoznamo tako, da otrok želi neko dejavnost velikokrat ponavljati. 

Nikoli ne vemo, kdaj točno bo nastopilo določeno občutljivo obdobje. Otrok, ki nima možnosti, da bi deloval v skladu s svojim razvojem, v občutljivem obdobju še posebej trpi, se upira in joka.

Porednost je izraz notranjega nemira in motnje, neizpolnjene potrebe, stanja napetosti.

Pripravljeno okolje

Okolje pri pedagogiki montessori je skrbno pripravljeno. V igralnici je veliko raznolikih zanimivih materialov , ki so pripravljeni za zadovoljitev potreb razvojnih stopenj otrok, še posebej v občutljivih obdobjih. Otroci jih lahko ogledujejo, raziskujejo in preizkušajo. Z uporabo montessori materialov razvijajo koncentracijo, koordinacijo, razumevanje, občutek za red, samostojnost in socializacijo.

Maria Montessori pravi, da duševne moči, ki pripomorejo k izgradnji narave otroka in njegove osebnosti, niso brezmejne in se jih naj bi zato ne tratilo za nepomembne dejavnosti.

Tišina

Ko pogledamo v montessori igralnico opazimo, da so otroci umirjeni in tiho delajo z materiali. Lahko sami ali po dva, trije skupaj. Otroci niso glasni, pogovarjajo se tiho in ne kričijo. 

Mešana starost otrok

Otroci so razdeljeni v starostno mešane skupine: od 11. meseca do 3. leta in od 3. do 6. leta. V taki skupini je otrok nekaj časa med mlajšimi in starejši otroci mu pogosto nudijo pomoč. Ko zraste, je starejši in sam pomaga mlajšim otrokom. Na ta način se pri otroku krepi čut za skupnost. Pomembno je, da v igralnici vlada vzdušje, ki izraža brezpogojno ljubezen in sprejemanje. 

Strukturirana svoboda

Svoboda je oblika okolja, ki nam daje dobro vzgojo. Otrokova svoboda služi kot meja interesov skupnosti. Svoboda nam  je v pomoč pri razvoju otrokove volje, saj je pomembno, da otrok dejanje izpelje do konca, doseže nekaj, kar si je sam izbral, da bo delal (samomotivacija). 

Povezanost gibanja in kognicije

Roka je orodje človeške inteligence. (Maria Montessori)

Notranja motivacija otroka

Do tega ga vodi tako zunanji red, kot tudi notranji red, ki ga v takem okolju pridobi. 

Srkajoči um

Srkajoči um je značilnost vseh otrok na svetu v obdobju od rojstva do 6. leta, najbolj izrazit je do 3. leta. Otrok zaradi te svoje sposobnosti z veliko lahkoto, kakor goba, vpija iz okolja. Izkušnje, vtisi in znanje, ki jih otrok sprejema v tej fazi nezavednega srkanja, so v njem zakoreninjeni bolj trajnostno kot to, kar je kasneje naučeno zavestno in z namernim naporom.

 „Vsaka osebna poteza, ki jo vsrkamo kot otroci, ostane za vedno.“ (Srkajoči um, str. 98)

 „Kar je otrok vsrkal, ostane končna sestavina osebnosti.“ (Srkajoči um, str. 98)

 

Več o montessori pedagogiki: Potek dneva | Maria Montessori | Zakaj v montessori vrtec?